Godba iz Idrije na potepu v tujini

V začetku novembra smo se odpravili na gostovanje v pobrateno mesto Aumetz v Franciji. Preberite si, kako je potovanje videla naša klarinetistka Erika Pajer. Članek je bil objavljen v šolskem glasilu Cajtng Gimnazije Jurija Vege Idrija. 

V začetku novembra smo obiskali naše prijatelje iz godbe Harmonie d’Aumetz.  Takoj ob prihodu smo začutili gostoljubno atmosfero in videli neizmerno veselje na obrazih prijateljev, ki so se po dolgem času zopet videli.  Prijateljske vezi smo poglabljali pri gostiteljskih družinah iz mesta in okolice, ki so nas v petek, 3. novembra, zvečer toplo sprejele medse. Seveda ni manjkalo okusne hrane in skrbno izbranih vin, kmalu pa nas je zaradi 16-urne vožnje premagal spanec.

Vaja, ki je potekala naslednji dan v zelo sproščenem vzdušju, ni bila dolga. Skupaj z godbo smo se uskladili v glasbenem jeziku in na generalki preigrali dve skladbi, ki smo ju na koncertu zaigrali skupaj. To sta bili Oregon,  skladatelja Jacoba de Haana, ki je v Aumetzu v skupni izvedbi zazvenela prvič že leta 1992, in Argentum vivum. Kulturo pa smo spoznavali tudi na drug način. Že dopoldne smo se z avtobusom odpeljali v Luksemburg, kjer smo se peš sprehodili  po starem mestnem jedru in obiskali  nekaj razglednih točk. V popoldnevu smo prisluhnili godbi iz bližnjega belgijskega mesta, nato pa smo druženje, na katerem ni manjkalo hrane, pijače in, kdo bi si mislil, tudi plesa, nadaljevali pozno v noč.

Organizatorji so nam pri oblikovanju urnika šli kar na roko, saj so nam v nedeljo pustili prosto dopoldne. Nekateri so čas izkoristili za raziskovanje mesta, drugi pa za pridobitev še kakšne dodatne ure spanca. Končno je napočil čas za težko pričakovan koncert, ki smo ga začeli že ob 15. uri. Najprej smo oder prepustili aumeški godbi, ki nas je popeljala v svet Disneya in moderne glasbe, po krajšem  odmoru pa smo s koncertom nadaljevali mi. V repertoarju ni manjkalo slovenskih skladb in napevov, zaigrali smo kar tri Avsenikova dela in odlično izvedli nekoliko zahtevnejšo Logarsko dolino. Na koncu smo skupaj s Harmonie d’Aumetz odigrali že prej omenjeni skladbi in koncert po približno dveh urah in pol, izmenjanih darilih ter plesom presenečenja uspešno zaključili.

Čas za grenko slovo vedno pride prezgodaj. Tako smo se od novih in starih prijateljev poslovili že v ponedeljek zjutraj, ko smo se podali na 1000-kilometrsko pot domov. Bogatejši za še eno izkušnjo v tujini smo dobili polno zagona in motivacije za nadaljnje delo, ki ju bomo v naslednjem mesecu zaradi prihajajočih koncertov še kako potrebovali.

Vsako potovanje, pa naj bo osebno, šolsko, poslovno, v človeku pusti poseben pečat, saj se nam odkrije do sedaj še nepoznan košček sveta. Prav Godbeno društvo rudarjev Idrija mladim glasbenikom našega okolja ponudi možnost spoznavanja drugih dežel in narodov. Osebno sem v zadnjih petih letih, odkar sem članica godbe, obiskala Švico, dvakrat Italijo in kar štirikrat Francijo. Mislim, da se tako velikega števila potovanj v lastni režiji ne bi udeležila, zato se verjetno vsi strinjamo, da se vneto in vztrajno delo v glasbeni šoli in kasneje v godbi kar pošteno obrestuje. Za konec naj vas še povabim na novoletna koncerta, ki ju bomo izvedli 15. decembra v Spodnji Idriji in 16. decembra v Idriji.

avtorica fotografije: Lena Lapanja