IDRIJSKA GODBA: 360 let
glasbe, tovarištva in tradicije
Urbana razstava Mestnega muzeja Idrija in
Godbenega društva rudarjev Idrija
OD RUDARSKE PLEHBANDE DO PIHALNEGA ORKESTRA
6. tekmovanje pihalnih orkestrov na Bledu, 13. junij 1981
Splošno
Idrijska godba že od leta 1899 organizira prvomajske budnice ob delavskem prazniku, od leta 1903 pa tudi promenadne koncerte. Do začetka 90. let 20. stoletja je z nastopom obeleževala praznik rudarjev 3. julija. Po letu 2000 pa namesto tega počasti god rudniškega zavetnika sv. Ahaca 22. junija. S tem poletnim koncertom orkester pokaže svoj napredek v glasbenem znanju. Novoletni koncert pa vsako leto poslušalcem prinaša praznično vzdušje.
Za večino godbenih nastopov so značilne koračnice in povorke. Promenadni koncerti so lahkotnejše narave in namenjeni širšemu občinstvu. V zadnjih desetletjih je dvig glasbene izobrazbe članov omogočil razširitev repertoarja in izvedbo zahtevnejših koncertnih programov.
Svečani koncerti, revije in tekmovanja so vrhunci, na katerih orkester zablesti s tehnično zahtevnejšimi skladbami. Pomembno vlogo pri tem imajo umetniški vodje – dirigenti, včasih so jih imenovali kapelniki, ki izbirajo skladbe. Po letu 1945 so godbo vodili Jožef Klemenčič, Rafael Lapajne, Drago Kanduč, Miroslav Matić, Julijan Vidmar, Ludvik Velikonja, Domen Prezelj in Aljoša Deferri.
Praznovanje rudarskega praznika v Mejci, 3. julij 1960/1961, kapelnik Drago Kanduč
Praznovanje 325-letnice godbe na pihala na starem placu v Idriji, 30. junij 1990
Zanimivo
Velika sprememba se je leta 2001 zgodila z dirigentom Domnom Prezljem. Pod njegovo taktirko se je godba preobrazila v pihalni orkester s koncertno zasedbo. Postala je bogatejša za različna tolkala, oboe, fagot, bas klarinet, več je alt saksofonov, b-trobent, rogov in prečnih flavt. Dvignil se je nivo izvajanja, predvsem pa se je vanjo vključilo veliko mladih, ki so tudi nadaljevali z glasbenim izobraževanjem.
Domen Prezelj na poletnem koncertu v Idriji, 24. junij 2017; foto: Robert Zabukovec
Osebno
Tomaž Vencelj je kot 18-letni fant leta 1992 prišel k Pihalnemu orkestru rudarjev na pobudo sošolcev Andreja Lazarja in Rada Božiča. Stopil je do Ludvika Čibeja in ga vprašal, »če bi loh biu pr pleh musk«. Ko je Ludvik izvedel, da igra trobento, mu je rekel: »Trobent je ži itak dost, gledi na tu,de si debiu, baš špileu tuba, Mirko te bu pa bas kluč nauču.«
Tomaž Vencelj na novoletnem koncertu v Idriji, 17. december 2023; foto: Robert Zabukovec
Albin Čibej, poklicni glasbenik z dušo godbenika, je svojo strast do glasbe negoval skozi šest desetletij vse do leta 2016. Sodeloval je s kar sedmimi dirigenti. Kot rad poudari, »godba dans nisa več sam marši pa partizanske skladbe, ampak tut koncertni komadi, ki jih malkira muska adšpile tak, kat je triba.«
Albin Čibej (levo) in Igor Skok na Vojskem, 70. leta 20. stoletja
POMEMBNEJŠI NASTOPI
1950: druga nagrada na republiškem tekmovanju godb pod vodstvom Jožefa Klemenčiča
1963: 1. mesto na 1. težavnostni stopnji na republiškem tekmovanju v Ljubljani pod vodstvom Draga Kanduča in uvrstitev na 1. težavnostno stopnjo
1971: srebrna plaketa na 2. težavnostni stopnji na 3. tekmovanju pihalnih orkestrov v Kopru pod vodstvom Draga Kanduča
1981: 86 % točk na 1. težavnostni stopnji na Bledu pod vodstvom Draga Kanduča
1989: 95,28 % točk in zlata plaketa s posebno pohvalo na 2. težavnostni stopnji na tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v Postojni pod vodstvom Julijana Vidmarja
2003: 93,7 % točk na 2. težavnostni stopnji na 23. tekmovanju slovenskih godb v Kamniku pod vodstvom Domna Prezlja
2019: 88,83 % točk v 1. kategoriji mednarodnega tekmovanja Flicorno d'Oro v Riva del Garda pod vodstvom Domna Prezlja
2024: 98,75 % točk na odprti stopnji na 42. tekmovanju slovenskih godb v Velenju pod vodstvom Aljoše Deferri