IDRIJSKA GODBA: 360 let
glasbe, tovarištva in tradicije
Urbana razstava Mestnega muzeja Idrija in
Godbenega društva rudarjev Idrija
GODBENIKI O SEBI
Koncert na gradu Gewerkenegg ob 10. obletnici vpisa na UNESCO seznam svetovne dediščine, 10. junij 2022; foto: Robert Zabukovec
Godbeniki so bili vedno del skupnosti, ki so jo nekoč povezovale rudarske vrednote, kot so tovarištvo, optimizem in samosvoj humor. Prav te vrednote jih povezujejo tudi danes. Njihova pripadnost se je oblikovala na vajah, o katerih vedno govorijo s posebnim žarom. Starejši se še spomnijo vaj na gradu Gewerkenegg v okroglem stolpu – rondelu in hrupa, ki se je od trobil, pihal in tolkal širil skozi okna v okolico. Kot pravi Zoran, je vaje godbe vedno spremljala posebna energija, h kateri so pomemben delež prispevale samosvoje osebnosti in značaji godbenikov. Okoli nekaterih se še vedno spletajo številne anekdote, ubesedene na poseben, humoren način.
Franc Tušar – Štrikavc je bil za mlajše godbenike ikona muske, igral je že pri godbi IX. korpusa. Bil je zelo inteligenten in humoren človek, poln hitrih domislic. Še danes ve marsikdo povedati, kako je čez italijansko mejo v odprtini svoje tube prešvercal kopalniške pipe in ob tem še igral nanjo. Ob povratku domov so jih cariniki namreč prosili, da zaigrajo marš med mejnima blokoma.
Neva obuja spomine na povorke in korakanje, kjer so godbeniki v ritmičnem gibanju izražali svojo povezanost. Za Albina je bilo marširanje simbol discipline in pripadnosti, kjer je vsak korak z levo nogo na prvo dobo pomenil harmonijo in enotnost.
Zoran se z nostalgijo spominja stare plehbande, ki jo bo vedno povezoval z zanj prijetnim značilnim vonjem cigaret ter spomini na svojo mladost.
Po Igorjevem mnenju godbeniška glasba ne bo več imela takšne vloge, kot jo je imela nekoč v življenju rudarjev in skupnosti. Med kolegi glasbeniki, sprva so bili vsi od knapov, se je David (Darko) vedno dobro počutil, ogromno zanimivih in smešnih dogodkov se jim je pripetilo, tako na vajah kot na špilih in gostovanjih.
Marijan je vesel, da so minila 90. leta, ko je na novoletnem koncertu na odru nastopilo več muskontarjev, kot je bilo poslušalcev.
Cvetu je glasba vedno pomenila razvedrilo in možnost razvoja glasbenih ambicij. Tudi Margerita si življenja brez glasbe ne more predstavljati, saj ji godba pomeni sprostitev, zabavo in dragocen čas s prijatelji.
Gianni verjame, da bodo glasbene rodbine in patrioti poskrbeli za dolgoživost tradicije.
Tomaž poudarja, da mladi s svojim zanosom in delom sami ustvarjajo ugled godbe, kar zagotavlja njen stabilen obstoj, še posebej ob stalnem prilivu talentov iz Glasbene šole Idrija.