IDRIJSKA GODBA: 360 let
glasbe, tovarištva in tradicije
Urbana razstava Mestnega muzeja Idrija in
Godbenega društva rudarjev Idrija
OD POVOJNEGA ČASA NAPREJ
Novoletni koncert v Idriji, 17. december 2023, dirigent: Aljoša Deferri; foto: Robert Zabukovec
Godbeniki v letu 2025: FLAVTA I Špela Flajšaker, Larisa Gantar, Lena Grošelj, Nuša Jež, Maja Kenk, Polona Troha Kleindienst, Margerita Strnad Kos, Dunja Majnik. PIKOLO I Milanka Trušnovec. OBOA I Smilla Hiti, Petra Marinko Rus. KLARINET I Tina Benčina, Drejc Boškovič, Danijela Brložnik, Gregor Govekar, Drejc Kokošar, Nives Koželj Bizjak, Erika Pajer, Aleš Pišlar, Ema Pišlar, Olja Vencelj. ES KLARINET I Marijan Kogej. BAS KLARINET I Blaž Dežela. ALT SAKSOFON I Nika Hladnik, Nace Kogej, Kristina Neli Lampe, Nejc Lapajne. TENOR SAKSOFON I Vasilje Blaj, Jakob Jež, Matjaž Revan. BARITON SAKSOFON I Ivana Drev, Urban Munih. FAGOT I Julijana Brooks, Jaka Jež. POZAVNA I Sonja Benčina, Lena Kleindienst, Andrej Lazar. ROG I Nejc Gostiša, Jani Kenk, Lovro Skrt. TENOR I Damjan Lampe, Franci Vidmar. BARITON I Martin Rudolf. TUBA I Lenart Munih, Tomaž Vencelj. TROBENTA I Jure Čibej, Miha Kenk, Peter Lazar, Marko Leoni, Matjaž Pavšič, Boris Peternelj, Zarja Prezelj, Gregor Prezelj, Cene Skrt, Rikardo Smith, Ambrož Vončina. TOLKALA I Adam Brložnik, Maj Carl, Arne Kleindienst, Irena Mihelj, Vid Šegina.
Splošno
Začetki idrijske godbe na pihala segajo v leto 1665, kar jo uvršča med najstarejša godbena društva na Slovenskem in domnevno v Evropi. Godbeniki so izhajali iz vrst rudarjev. Dobri dve stoletji je bila ena redkih godb, saj so začeli civilne mestne godbe množično ustanavljati šele po marčni revoluciji leta 1848. Idrijska godba je, tako kot druge, ponovno zaživela po drugi svetovni vojni in s svojimi nastopi dvigovala narodno zavest.
Jožef Klemenčič, prvi kapelnik v povojnem obdobju, je že leta 1945 pričel z vajami idrijske godbe. V okviru novoustanovljene glasbene šole je leta 1947 zaživela tudi mladinska godba. Večina mladih godbenikov se je pozneje vključila v rudarsko godbo na pihala. Ta je veliko nastopala, glasbeno bogatila kulturne prireditve, politične manifestacije in pogrebe padlih borcev po celi Primorski.
Mladinska skupina idrijske rudarske godbe v Čekovniku, 6. junij 1954
Zanimivo
»Zares nepozaben za vse, ki smo bili zraven, bo ostal 1. maj 1946 v Trstu, ko je naša godba sodelovala na veličastni prvomajski paradi, ki so jo priredili tržaški in primorski Slovenci skupaj s tržaškim proletariatom. […] Igrali smo ob slavnostnem mimohodu telovadcev ob Piazzi Unita, največjem in najlepšem trgu ob morju; kar sedemindvajsetkrat zaporedoma smo odigrali internacionalo, dokler nas niso z vodo odgnali gasilci. […]«
Mestni predel Prejnuta je bil po drugi svetovni vojni pravo naselje muskontov. Tu so živeli bratje Čibej, Ivan Eržen - Kapišer (saksofon), Mare Gostiša (trobenta), Mare Kosmač (trobenta) in Ivi Tušar - Štrikavc (rog).
Bratje Čibej na Prejnuti leta 1950; od leve proti desni: Zdravko (trobenta), Ivan (saksofon), Ludvik (rog) in najmlajši Albin (klarinet)
Osebno
Marijan Kogej iz Idrije se je godbi pridružil leta 1949 kot 14-letni fant na B-klarinetu. Njegov učitelj klarineta je bil Jože Močnik, teorijo ga je v okviru glasbene šole poučeval Ivan Rijavec st. Znanje igranja inštrumentov so mladim članom na vajah predajali tudi bolj izkušeni glasbeniki. Nekateri se še spominjajo strogega kapelnika Rafaela Lapajneta, ki so ga vsi spoštovali.
Ivan Franc Leoni - Gianni iz Idrije si je bolj kot klarinet želel igrati trobento. Leta 1951, po dveh letih igranja v mladinski godbi, se je 13-leten pridružil godbi. Z veseljem je dvakrat tedensko hodil na vaje, saj je imel fajn druščino. Vaje so imeli v Šelštvi, vhodni stavbi Antonijevega rova. Takrat je bil že vajenec pri idrijskem Rudniku.
