IDRIJSKA GODBA: 360 let
glasbe, tovarištva in tradicije
Urbana razstava Mestnega muzeja Idrija in
Godbenega društva rudarjev Idrija
OD RUDARJEV DO DRUGIH POKLICEV
Godbeniki pred osnovno šolo v Idriji, 1. maj 1953
Spredaj (z leve proti desni): Julijan Vidmar, Janko Kovačič, Jože Lampe
Prva vrsta: Marijan Kogej, Vinko Črv, Avgust Eržen, Viktor Vidmar, Julij Kržišnik, dirigent Jožef Klemenčič, Janez Brejc, Jože Močnik, Stanko Krapš, Mirko Zelenc
Druga vrsta: Filip Murovec, Franc Vončina, Franc Kanduč, Srečko Poženel, Ludvik Čibej, Ivi Vidmar, Ivi Jurjavčič, Jože Jereb, Franc Erjavec, Alojz Lampe, Srečko Lapajne
Tretja vrsta: Jože Markš, Leopold Blažič, Viktor Poljanec, Albin Willer, Marjan Kovač, Mirko Poljanšek, Ivi Zelenc, Franc Tušar, Ivan Vidmar
Splošno
V okviru Rudarsko-industrijske šole pri Rudniku živega srebra Idrija je bila leta 1950 ustanovljena posebna godba na pihala. Večina mladih godbenikov se je po končani šoli pridružila pihalnemu orkestru, ki se je oblikoval leta 1951 z združitvijo mladinske in rudniške sindikalne godbe. V orkestru je sodelovalo 48 članov, izmenično so ga vodili Jožef Klemenčič, Rafael Lapajne in Drago Kanduč. Pokroviteljstvo nad njim je prevzel rudniški sindikat. Največji finančni izziv je bil nakup novih instrumentov in uniform. Instrumente so posojali tudi glasbeni šoli in s tem spodbujali glasbeno izobrazbo ter priliv mladih godbenikov v društvo.
Nekateri godbeniki so bili člani Plesnega in zabavnega orkestra Idrija, ki je z več prekinitvami deloval od poznih 50. do začetka 80. let 20. stoletja pod taktirkami Damijana Flandra, dr. Alfreda B. Kobala in Julijana Vidmarja.
Kot nagrado za sodelovanje na vseh krajevnih prireditvah je rudniški sindikat leta 1959 članom godbe omogočil enotedenski skupni dopust v Ankaranu. Tega leta so dobili tudi nove črne rudarske uniforme, ki so jih prvič oblekli za nastop 1. maja 1960.
Godbeniki pred osnovno šolo v Idriji, 1. maj 1960
Spredaj (z leve proti desni): Jože Lampe, Dori Kovač, Danijel Brus
Prva vrsta: dirigent Jožef Klemenčič, Ivan Čibej, Srečko Čuk, Rado Rijavec, Albin Čibej, Ivan Vidmar, Igor Skok, Gabrijel Albreht, Drago Mihevc, Ivan Tušar
Druga vrsta: Franc Troha, Marjan Jurjavčič, Ivan Jurjavčič, Zdravko Čibej, Zdravko Vidmar, Mirko Zelenc, Viktor Vidmar, Julij Kržišnik, Albin Willer
Tretja vrsta: Franc Erjavec, Ivan Zelenc, Marjan Gostiša, Anton Kašpirc, Ciril Likar, Franc Grošelj, Marjan Kovač, Boris Gruden, Srečko Poženel, Jože Gregorač
Slovesnosti ob 300-letnici delovanja idrijske godbe leta 1965 se je udeležilo 12 godb iz cele Slovenije. Idrijsko godbo je zastopalo 41 godbenikov, zaposlenih pri Rudniku, nekaj pa že v drugih podjetjih.
Promenadni sprevod godbenikov (domnevno mimo današnje avtobusne postaje v Idriji) na čelu s kapelnikom Jožefom Klemenčičem, okrog leta 1960
Zanimivo
Dobre godbenike so na Rudniku – po prevzemu pokroviteljstva nad godbo leta 1951 – sprejeli v službo celo brez prošnje, zgolj na priporočilo kapelnika. Delo v izmenah je rudarjem – godbenikom povzročalo težave pri obiskovanju večernih vaj. Uprava Rudnika jim je zato dovolila, da so s popoldanskega šihta lahko odšli dve uri prej. Godba je bila del njihove službe.
Najpogosteje so igrali na pogrebih, in to ne glede na vreme – dež, sneg ali sonce. Pot v sprevodu je lahko trajala tudi celo uro. Kadar so poskusili kakšen nastop prestaviti zaradi slabega vremena, so jim nadrejeni odvrnili: "Če na baste igral, drug dan ni triba v služba prist." Za igranje na pogrebih so prejeli plačilo.
SI_ZAL_IDR/0266 GODBENO DRUŠTVO RUDARJEV IDRIJA, TE 1, PE 69, Prošnje posameznim ustanovam in podjetjem za izredni dopust zaposlenih članov godbe 1961
Osebno
Leta 1959 je s 15 leti najmlajši član godbe postal domačin Igor Skok. V glasbeni šoli je opravil kar dva letnika skupaj, zato mu je ravnatelj Klemenčič, ki je tistega leta dirigiral godbi, na izpitu rekel: »A viš kwa, ti pub, ti pa prid kar h pleh musk!« Kot dijak gimnazije je moral upoštevati hora legalis. Pogosto je tekel domov z vaj, saj mu jih ob prvi kršitvi ne bi več dovolili obiskovati.
Igor Skok med igranjem na Čipkarskem festivalu v Idriji avgusta 1999
Po prihodu iz vojske ok. leta 1970 se je David (Darko) Ogrič vrnil v službo na Simplex, kjer so ga poslali na teren. Vse je kazalo, da ne bo več mogel igrati v godbi. Takrat sta šla Ludvik Čibej in Drago Kanduč vprašat na upravo Rudnika, ali ga vzamejo v službo, da ne bodo ostali brez dobrega muskontarja. Takoj so ga sprejeli, in to celo brez prošnje.
