Špela Flajšaker

Špelini plehmuskarski začetki niso bili lahki. V debelo knjigo ponarodelih muskontarskih izrekov se je vpisala na krstu, ko je na vprašanje »Kaj se Dame in Sonja zadereta, ko dirigent dvigne paličko?« s komaj slišnim nežnim glaskom prijavila: »Šopaj!« (Pravilni odgovor je, seveda: »Nabaaaš!«) In Flavči je šopala dalje, dokler ni postala najbolj študirana muskontarca mestne četrti Kurji vrh–Faraonovše. Leta 2019 je magistrirala na ljubljanski Akademiji za glasbo in s tem tudi uradno postala vrhovna poglavarka sekcije flavt (če to bere Milanka: sekcija flavt ima še nadvrhovno poglavarko, Milanko). Vodi sekcijske vaje in ostale flavtistke je ne bi mogle bolj pohvaliti, kar bi bilo že skoraj sumljivo, če ne bi istih pričevanj prejeli tudi iz idrijske glasbene šole, kjer Flavči poučuje … flavto. Potem pa smo nekega dne na koncu tunela pridnosti le ugledali lumparsko luč: Špela se po koncu vaj ni odpravila v Kurji vrh, ampak se je napotila proti plehmuskarski bazi št. 2, proti baru 3×3. Ravno smo ji želeli čestitati, ko je pot nadaljevala naprej, vseveda soseda Milanka (saj smo rekli, da je nadvrhovna poglavarka!) pa je povedala, da hodi igrat podoknice v njen konec. Ostaja nam le še upanje, da bo nekoč lase kravžljala še komu drugemu razen sebi.