Polona Troha Kleindienst

Z eno besedo: Polona je unikat. Tako kot vsi člani plehmuske. Je pa zagotovo edina flavtistka, ki se je v devetdesetih na vaje s kanomeljskega Razpotja vozila z mopedom. Zagotovo je edina kandidatka, ki se jo pokliče, kadar v Kava baru 3×3 kak petek zvečer ostane pozabljen kovček s flavto. Zagotovo je edina kockarka (ja, kljub temu, da je njena mama zdravnica, je Polona podlegla kockarskemu virusu, ki je na godbeniškem tekmovanju podrl kar nekaj članic), ki zna s šestimi kockami vreči minimum 5 pik (a smo že povedali, da je arhitektka?). Zagotovo še ne ve, da je v njeni bližnji do srednji prihodnosti prehod s flavte na nizka trobila. Zagotovo je ena tistih godbeniških mam, katere naraščaj (en tolkalist in ena pozavnistka) se vsak mesec meri ob podboj kuhinjskih vrat, da bi videl, kdaj že lahko pride k plehmuski. Zagotovo pogrešamo njen pozitiven in sproščen značaj, kadar manjka na pripravah. Zagotovo se je ob prebiranju tega sestavka malo pojezila, a smo jo nazaj kupili s prejšnjim stavkom.