Iz zakulisja: "Vse so nas ob taki množici kar malce dajali živčki..."

Priprave na novoletna koncerta se seveda začnejo že takoj po poletju, kasneje nadaljujejo bolj intenzivno na pripravah, ki so letos potekale v Radovljici, in na zadnjem in najpomembnejšem delu: generalki in tonski vaji pred koncertom.

V četrtek se nam je na generalki pridružil Slavko Ivančič, ki je naš program za petkov koncert popestril z nekaj zimzelenimi pesmimi. Pred naše vrste pa smo že drugo leto zapored z največjim veseljem postavili Kristino Neli Lampe, ki je naš program popestrila z izjemno zahtevno skladbo, kjer se je pokazalo ne le, kako nadarjena, pač pa tudi kako delavna je naša "muskontarca"! Naslednje jutro smo z velikim veseljem zaigrali za našega generalnega pokrovitelja korporacijo Hidria, ki je letos svojo donacijo, namenjeno nadarjenim glasbenikom za pomoč pri njihovem nadaljnjem delu, namenila prav naši solistki. S koncertom smo bili zadovoljni muskonti prav tako kot dirigent, zato je bilo edino primerno, da smo se okrepčali in si privoščili kosilo pri Polaku. Nismo se pa smeli zadržati preveč časa, saj sta nas čakala še 2 koncerta!

Foto: Robert Zabukovec

V petek, na zadnji vaji pred koncertoma za javnost, je bilo vzdušje v naših vrstah precej spokojno. A vsi godbeniki smo doživeli šok in pol, ko je v dvorano vstopil Rudi, in sicer ne samo zaradi njegovega lepega petja in igranja na kitaro, pač pa zaradi oprave -prikazal se je namreč kar v sandalih!

Naslednji dan je koncert potekal po načrtih. Dvorana je bila polna veselih obrazov občinstva, še posebej ko je Rudi povedal kak vic o alpinizmu. Vse pa je vodilo k velikem koncertu v Idriji, ki smo ga pričakovali kot vrhunec vsega dogajanja.

V nedeljo se zmeraj začne že navsezgodaj, tokrat ob 10. uri, ko smo še vedno malo »zalimani« prišli v dvorano postavljat bobne, oder ter stole (vse skupaj pač ni tako lahko, kot se sliši). Ko smo vse postavili, smo se odpravili vsak na svoj dom na kosilo in kakšno uro počitka. Predkoncertno vzdušje je bilo izjemno, tonska vaja je zvenela odlično, prav tako tudi vsi gosti večera (pridružil se nam je še pevski zbor Tice), zato smo vsi nestrpno čakali na začetek koncerta. Ura je kazala že 7 in koncert bi se moral že počasi pričeti (popravek, skoraj začeti, vedno malce zamudimo), a je na naše presenečenje vrsta ljudi čakajočih na koncert pred dvorano še kar rasla. Poklicali smo vse najmočnejše godbenike in godbenice, da so izpraznili vse učilnice in prinesli vse stole in klopi, ki jih gimnazija premore, v dvorano. No, koncert se je s 15-minutno zamudo končno začel in priznam, da so nas ob taki množici kar malo dajali živčki. A ko smo stopili na oder polni navdušenja in zagnanosti, da lahko končno domačemu občinstvu pokažemo, kaj smo nakuhali letos, je trema izginila. Takega odziva in dobrega vzdušja smo seveda od vas sicer vajeni, a smo vam vsako leto znova hvaležni za podporo, ki nam jo namenjate. Hvala!