»Bovc« zopet v Bovcu

Beseda »Bovc« ima med člani idrijske godbe svojevrsten pomen. Njenemu izvoru bi lahko sledili kakšnih 15 let v preteklost, ko se je med člani godbe prvič porodila ideja, da bi za še boljšo izvedbo novoletnih koncertov in okrepitev timskega duha, odšli na intenzivne priprave. Takratni predsednik Tomaž je iskal možne lokacije in za najboljšo izbiro se je izkazal hotel Alp v Bovcu. In tako je vsakoletni »Bovc« kmalu postal dogodek, ki ga ni bilo zamuditi. Če te ni bilo zraven, nisi zamudil zgolj učenja koncertnega programa, ampak tudi množico zanimivih pripetljajev. Ti so se čez čas razvili v še zanimivejše anekdote, ki smo jih na vajah obnavljali vsaj še do naslednje pomladi. Intenzivne vaje v Bovcu so postale stalnica vsakega novembra, vse do zaprtja hotela. Takrat smo jih sicer prestavili na novo lokacijo, a mnogim godbenikom se je misleč nanje še velikokrat zareklo: 'Kam gremo pa letos »u Bovc«?' In tako smo hodili »u Bovc« na Debeli rtič, v Korte in Tolmin, vse do letos, ko se je »Bovc« znova poravnal s svojim geografskim pomenom.

V petek 13. oktobra v popoldanskih urah, ko smo na avtobus naložili vse kovčke, inštrumente in drugo opremo, smo se podali na pot. V nastanitvi nas je že čakala večerja, nato pa je sledila postavitev vadbenega prostora in prva večerna skupna vaja. Tu skladbe pod vodstvom dirigenta Domna Prezlja pilimo z  vidika orkestrske igre, letos pa so bile izjemoma delno namenjene tudi pripravi na gostovanje v francoskem mestecu Aumetz, ki nas je čakalo konec meseca. Sledil je bolj ali manj učinkovit nočni počitek, saj smo na prvi vaji ugotovili, da nas naslednja dva dni gotovo čaka še veliko dela.

Po sobotnem zajtrku smo se zorganizirali po skupinah inštrumentov in pričeli s sekcijskimi vajami. Te so namenjene vadenju tehnično zahtevnejših skladb ter treningu muzikalnosti, intonacije in poslušanja drugih. Po kosilu je sledila pavza za kavo in sprehod na okoliške hribe, popoldne pa smo se vrnili k svojim pultom in metronomom. Med večerno vajo se je kaj kmalu začelo šušljanje, naši najnovejši člani pa so si vsake toliko izmenjali kakšen zaskrbljen pogled. To ni moglo pomeniti nič drugega, kot da vaji sledi krst novih članov. Letos smo z veseljem, in sedaj tudi »uradno«, sprejeli medse kar tri: flavtistki Nušo in Leno ter pozavnista Anžeta. Že drugo leto zapored je bila organizacija tega tradicionalnega dogodka prepuščena lani sprejetim članom, ki so tudi tokrat svojo nalogo odlično opravili. Krščenci so si najprej izbrali botra iz svoje sekcije, nato pa so sledile različne naloge: oblačenje v svečana oblačila iz alu-folije, risanje članov sekcije z usti, igranje nepoznanih inštrumentov orkestra … Vse dogajanje je budno spremljala in ocenjevala tričlanska komisija, ki je na koncu odločila, da so vsi kandidati odlično opravili naloge in so sprejeti v godbo. Nadalje je sobotno večerno dogajanje popestrila tombola (ob neizvirnosti članov pri pripravi dobitkov, bi lahko hudmušno rekli, da je bila glavna nagrada kar sladkorna bolezen) in druženje ob žaru.

V nedeljo zjutraj je budilka zvonila nekoliko prezgodaj, a ostalo je še nekaj motivacije za zadnje dopoldne vaj. Po odličnem kosilu smo se, polni novih prigod in anekdot, vrnili v Idrijo. In upam, da so tudi mlajši člani zgodbe končno izvedeli, o kakšnem »Bovcu« starejši že vseskozi govorimo.

Ker pa se kvalitete intenzivnih vaj ne ocenjuje zgolj po številu preigranih taktov in krščenih novih članov, vas vabimo, da se o njihovem učinku prepričate sami na novoletnih koncertih: v petek, 15. 12., v Spodnji Idriji ter v soboto, 16. 12., v Idriji. Vabljeni!

avtorica fotografije: Sonja Benčina